Po močnem geomagnetnem viharju 7. in 8. novembra in krajšem premoru se je geomagnetno polje razplamtelo v nov geomagnetni vihar. 9. novembra 2004 smo ponovno lahko videli severni sij na našem nebu. Največjo moč je geomagnetni vihar s stopnjo G4 (Kp=9-) dosegel v 3-urnem obdobju med 20h in 23h. Jure […]
admin
79 posts
8. novembra 2004 smo po skoraj enem letu na našem nebu ponovno videli severni sij. V začetku novembra 2004 je skupina peg 10969 povzročila serijo bliščev kategorije M in X, usmerjenih proti Zemlji. Med 7. in 10. novembrom je Zemljo zadelo nič manj kot 6 izbruhov CME. Prvi geomagnetni vihar […]
Severni sij 20. novembra 2003 je najbolj intenziven in dolgotrajen zabeležen severni sij pri nas. Obenem je to bil tudi najmočnejši geomagnetni vihar 23. sončevega cikla, ki je presegel že tako spektakularen sij 30. oktobra 2003, in je v času pisanja tega prispevka najmočnejši geomagnetni vihar od leta 1989. Prvi […]
Tridnevno obdobje med 29. in 31. oktobrom 2003 je brez dvoma geomagnetno najaktivnejše v zadnjih nekaj desetletjih. Zadnji teden oktobra so se razvile kar tri ogromne in zelo kompleksne skupine sončevih peg: 10844, 10846 in 1488. 28. oktobra je skupina 10486 izbruhnila z ogromnim bliščem kategorije X17.2, 36 ur kasneje […]
Severni sij 27. maja 2003 se je pojavil med zmerno geomagnetno aktivnostjo. Med 20h in 23h je geomagnetna aktivnost dosegla nivo geomagnetnega viharja stopnje G2. V naslednjem 3-urnem obdobju je aktivnost upadla na stopnjo G1 in se kasneje spet okrepila na G2. Eno samo opazovanje, iz severnega obrobja Ljubljane. Tam […]
19. oktobra 2001 je skupina 9661 izbruhnila z dvema bliščema kategorije X2.3 in proti Zemlji usmerjenima CME-jema. Dva dni kasneje, 21. oktobra 2003 sta dosegla Zemljo in povzročila skoraj 40 ur trajajoč geomagnetni vihar kategorije G4. Severni sij smo 21. oktobra 2001 videli tudi pri nas. Severni sij so videli […]
14. julija 2000 je skupina sončevih peg z oznako 9077 izbruhnila z bliščem kategorije X8.2, usmerjenim neposredno proti Zemlji. To je bil najmočnejši blišč od leta 1989. Blišč je proti Zemlji pognal zelo hiter CME. Fronta izbruha CME je Zemljo dosegla v pičlih 28 urah in razbesnel se je izjemno […]
6. aprila 2000 se je na nebu nad Slovenijo pojavil prvi opazovani severni sij po kar 50 letih! V DELU. V noči iz 6. na 7. april 2000 se je razbesnel 9-urni geomagnetni vihar kategorije G4. V treh zaporednih 3-urnih časovnih intervalih od 20h naprej je Kp indeks dosegel vrednosti […]
20. februarja 1950 je Zemljo zajel velik geomagnetni vihar kategorije G4 in poslal svetel severni sij tudi na naše nebo. Kp indeks je med 19h in 22h dosegel 9-, v naslednjem 3-urnem pa 8+. Skupno je geomagnetni vihar trajal 9 ur. Severni sij na ta dan je prav tako opazoval […]
25. januarja 1938 je Zemljo zajel velik geomagnetni vihar, med katerim je severni sij bil vidnih iz številnih lokacij na zmernih geografskih širinah, tudi v Sloveniji. To je bil veliki geomagnetni vihar kategorije G4, v svetu znan kot “The Fatima Storm”. Veliki geomagnetni vihar 25. januarja 1938 je bil tretji […]
V poletnih mesecih se v poznem mraku ali zori severnem nebu občasno pojavijo nenavadni svetlikajoči se beli in modrikasti oblaki – ponoči svetleči se oblaki. Njihova redkost in neobičajen izgled, žareče svetli na temnem ozadju severnega neba lahko napeljejo na misel, da vidimo severni sij. Kaj so ponoči svetleči se […]
Naravno svetlikanje neba je naraven nočni svetlobni pojav, ki je po strukturi in predvsem barvi dovolj podoben severnemu siju, da ga lahko zamenjamo s severnim sijem. Kaj je naravno svetlikanje neba Izgleda kot zelen severni sij, pa ni. Naravno svetlikane neba (ang. airglow), še posebej če je zelo svetlo, lahko […]
Severni sij se pojavlja v zelo široki paleti oblik. V tem prispevku se osredotočamo na oblike severnega sija, ki jih vidimo pri nas. Žarki in stebri Žarki in stebri so poleg difuznega sija najbolj pogosta oblika severnega sija pri nas. Predvsem se pojavljajo rdeči, občasno tudi vijolični žarki in stebri. […]
Severni sij se pojavlja v nekaj značilnih barvah. Severni sij je svetloba, ki jo oddajajo atomi in molekule v ozračju po trku z nabitimi delci iz sončevega vetra. Vsak plin oddaja svojo značilno paleto barv, svoj barvni prstni odtis. Na višinah, kjer nastaja severni sij sta v večini dva plina: […]
Med redkimi opazovanji severnega sija pri nas v 19. stoletju je tudi primer 7. julija 1872 objavljen v (Lisac in Marki, 1998): “Okoli polnoči se je pojavil rdečkast sij na severovzhodnem delu neba, ki se je razširil do spodnjih zvezd v Velikem vozu. Pojav se je pomaknil proti SSZ in […]
Med prvimi zapisanimi opazovanji severnega sija pri nas opazovanja iz leta 1859. Severni sij so v letu 1859 na našem nebu videli kar trikrat (Lisac in Marki, 1998)! Prvič so severni sij videli 21. aprila 1859, ko se je pojavil na nebu nad Ljubljano med 21:30 in 23. uro. Viden […]
SAR lok je razeroma stabilno območje rdečkastega sija, ki se nahaja južno od ovala severnega sija. Je zelo visok sij, ki nastaja na višinah med 300 in 450 km. Barvo mu daje kisikova svetlobna emisija pri valovni dolžini 630.0 nm. Kaj “SAR lok” je? Ime izhaja iz okrajšave angleškega izraza […]
Kako se vidi severni sij v Sloveniji v odvisnosti od jakosti geomagnetnega viharja? Se pri nas severni sij vidi le med najmočnejšimi, najbolj ekstremnimi geomagnetnimi viharji, ali je morda bolj pogost pojav? Lestvica jakosti geomagnetnih viharjev Geomagnetni viharji so glede na njihovo jakost, podobno kot npr. tornadi, hurikani in tajfuni, […]
Med močnejšimi geomagnetnimi viharji se občasno poleg SAR loka lahko pojavijo tudi brezoblične zaplate zelenkastega severnega sija. Te zaplate so običajno kratkožive in trajajo nekaj sekund do največ nekaj deset sekund. Pri tem se običajno ne premikajo in spreminjajo le svetlost. To je severni sij tipa RAGDA. Kaj je severni […]