Severni sij 23. marca 2023 je bil prvi, ki smo ga ujeli v Sloveniji po šestih letih. Geomagnetno polje je zavihralo v geomagnetni vihar stopnje G3, ko se je pri nas zdanilo pa še naprej do stopnje G4. Tako so bili najbolj spektakularne predstave deležni čez lužo, a tudi pri nas je severni sij bil vreden ogleda.
Prvi val
Severni sij se je pojavil v dveh valovih. Prvi val se je pričel ob 21:52 (po srednjeevropskem času), ko so se izza severnega obzorja pričeli kazati posamezni rdečkasti žarki, ki so segali do 15-20° visoko na severno nebo. V eni minuti se je obzorje zapolnilo z rdečkastim sijem in žarki od azimuta 325° do 25°. Glavna aktivnost se je odvila med približno 21:55 in 22:00 z živahnim plesom stebrov vzdolž severnega obzorja.
Takole je izgledal iz ne prav temnega neba na vzhodnem robu Ljubljanske kotline, blizu Šentvida pri Lukovici.
Severni sij 23. marca 2023, posnet iz Šentvida pri Lukovici. 21:54. Foto: Jure Atanackov.
21:55.
21:57.
21:58.
Tole pa je pogled na severni sij med viškom prvega vala na precej temnejšem nebu na Medvedjem Brdu.
Pogled proti severu na Medvedjem Brdu ob 21:54. Foto: Javor Kac.
Ko je ob 22:53 izginila zadnja sled severnega sija tudi na fotografijah je sledila slaba ura in pol čakanja.
Drugi val
Ob 00:19 je severno nebo spet oživelo, začel se je drugi val. Ta je bil močnejši od prvega. Severni sij je segel do okoli 30° visoko na severno nebo, z občasnimi rdečimi žarki in širšimi stebri po obzorju med azimutom 315° in 25°. Bil je tudi daljši od prvega, dolg dobri dve uri, do 02:28.
01:07.
Ko sva okoli 3h zjutraj zaradi poslabšanja vremena zaključila opazovanja na obeh lokacijah severni sij sicer ni bil viden, a geomagnetni vihar se je še vedno hitro krepil. Višek je dosegel tik po zori, med 4. in 7. uro zjutraj, ko je dosegel stopnjo G4. Severni sij so takrat videli daleč na jug ZDA, tudi v Oklahomi in severnem Teksasu.
