Kdaj je severni sij lahko viden
Severni sij, viden iz Slovenije, je razmeroma redek pojav, a verjetno precej bolj pogost kot bi pričakovali. Severni sij je pri nas viden v povprečju enkrat na mesec ali dva. Velikokrat je razmeroma šibek in se ga lepo vidi le na temnem nebu. Občasno, 1-2x na leto je dovolj svetel, da je viden tudi iz bolj urbanih, svetlobno bolj onesnaženih območij.
Pri nas je severni sij viden le med geomagnetnimi nevihtami. Geomagnetne nevihte so razvrščene na 5-stopenjski lestvici, od G1 do G5. G1 je najšibkejša in G5 najmočnejša medtem ko se nevihta stopnje G1 zgodi enkrat na teden ali dva, se nevihte stopnje G5 zgodijo okoli 1-2x na 11-letni sončev cikel (med nekaterimi cikli se tako močne nevihte sploh ne zgodijo).
Iz Slovenije severni sij začnemo videvati pri stopnji G2. Pri tej stopnji je običajno omejen nizko nad severno obzorje in viden le na temnem nebu, v kratkih valovih vidnosti z dolgimi pavzami ko izgine. Z vsako naslednjo stopnjo se vidnost bistveno izboljša. Pri stopnji G5 severni sij lahko pokriva pol neba ali več, in je dovolj svetel da meče sence.
Do geomagnetnih neviht pride po proti Zemlji usmerjenih izbruhov na Soncu, zato so večinoma pričakovane in napovedane. Glej napoved.
Severni sij v valovih
Aktivnost polarnega sija običajno prihaja v valovih (ang. substorm). Valovi aktivnosti so lahko dolgi nekaj minut do več deset minut, vmes so lahko tudi večurna obdobja brez aktivnosti. Trajanje valov aktivnosti in vmesnih zatišnih obdobij, kot tudi obsega polarnega sija in njegove dinamike med valovi je odvisna od jakosti geomagnetnega viharja. Med šibkejšimi geomagnetnimi viharji (stopnje G2-G3) so lahko večurna zatišja med valovi aktivnosti, sami valovi pa trajajo okoli 10-20 minut. Zato se *vedno izplača pod nebom vztrajati*, včasih je treba počakati tudi več ur preden se pojavi severni sij. Ko se pojavi, se je vse čakanje več kot izplačalo.
Severni sij med geomagnetno nevihto stopnje G2. 25. september 2023 pri Dolenji Vasi. Foto: Jure Atanackov.
Med močnejšimi geomagnetnimi viharji (G4-G5) je aktivnost prisotna večino časa, oz. ves čas. Povišana aktivnost prihaja v valovih, ko se severni sij lahko razširi čez pol ali več neba in je zelo dinamičen, s hitrim premikanjem in spreminjanjem struktur, spremembami barv in občasnimi hitrimi spremembami svetlosti, celo utripanjem.
Barve in svetlost
V šibkejši obliki se severni sij običajno pojavlja kot difuzen rdečkast sij, s svetlejšimi navpičnimi žarki. Žarki se počasi spreminjajo in premikajo. Takšen sij je lahko tudi brezbarven, oz. belkast, če ni dovolj svetel da dosežemo prag percepcije barve (t.i. fotopičen vid).
Šibki stebri polarnega sija nizko nad obzorjem, na meji zaznave s prostim očesom tudi na razmeroma temnem nebu. 25. september 2023 pri Dolenji Vasi. Foto: Jure Atanackov.
Med močnimi geomagnetnimi viharji je severni sij običajno veliko svetlejši. Na temnem nebu je spektakularen in barvit, opazen je tudi iz bolj svetlobno onesnaženih urbanih območij.
Svetel severni sij. 5. november, 2023, Gomila. Foto: Jure Atanackov.
Pomen temnega neba
Pri lovu na severni sij je zelo pomembno temno nebo. Svetlobno onesnaženje močno poslabša vidnost severnega sija: svetel sij se lahko vidi skozi svetlobno onesnaženje, a je na temnem nebu bistveno lepši, svetlejši in bolj barvit. Manj svetel severni sij se iz svetlobno onesnaženih lokacij ne vidi. Če je severni sij pričakovan, je najbolje opazovati iz dovolj temne lokacije – Rimska cesta naj bo jasno vidna in čim manj svetlobnega onesnaženja, predvsem proti severu. Če opazujete iz urbane lokacije, bo severni sij moral biti precej svetlejši, da ga boste lahko videli.
Severni sij na obrobju širšega urbanega območja Ljubljane, svetlobno onesnaženje je že izrazito, posebej na levi strani fotografije. Šentvid pri Lukovici, 23. marec 2023. Foto: Jure Atanackov.
Podobno je tudi z Luno. Svetlejša kot je Luna, težje je viden severni sij. A za razliko od svetlobnega onesnaženja, ki je bodisi izrazito oranžno ali belo, je od Lune osvetljeno nebo – tako kot podnevi od Sonca – modro. Zato ima Luna vseeno manj izrazit negativen vpliv na vidnost severnega sija kot svetlobno onesnaženje.
Severni sij nad Kamniško-Savinjskimi Alpami v soju polne Lune. Pogled iz severa Ljubljane. 25. november 2023. Foto: Jure Atanackov.