Kako se vidi severni sij v Sloveniji v odvisnosti od jakosti geomagnetnega viharja? Se pri nas severni sij vidi le med najmočnejšimi, najbolj ekstremnimi geomagnetnimi viharji, ali je morda bolj pogost pojav?
Lestvica jakosti geomagnetnih viharjev
Geomagnetni viharji so glede na njihovo jakost, podobno kot npr. tornadi, hurikani in tajfuni, razporejeni v kategorije. Lestvica jakosti geomagnetnih viharjev, ki so jo sestavili pri NOAA (Nacionalna uprava ZDA za oceane in atmosfero), razvršča geomagnetne viharje glede na njihov vpliv na naše tehnološke sisteme: elektroenergetske sisteme, na delovanje satelitov in vpliv na druge sisteme, npr. radijske zveze.
| Kategorija | Učinki | Pogostost |
| G1 (šibek) | Blagi učinki, komaj opazni. | 1700 dni na cikel |
| G2 (zmeren) | Nekaj vidnih vplivov, možne motnje kratkovalovnega radia. | 600 dni na cikel |
| G3 (močen) | Jasno opazni učinki na sisteme. | 200 dni na cikel |
| G4 (hud) | Občutne motnje. | 100 dni na cikel |
| G5 (izjemen) | Redek pojav, veliki globalni učinki, obsežne motnje. | 4 dnevi na cikel |
Kategorije geomagnetnih viharjev, njihovi učinki na naše tehnološke sisteme in njihova pogostost pojavljanja.
Ekstremni geomagnetni viharji kategorije G5 so redki. Zadnji geomagnetni vihar kategorije G5 se je zgodil 11. in 12. maja 2024, več kot dvajset let po predzadnjih, oktobra 2003. Geomagnetni viharji nižjih kategorij so bolj pogosti. Z jakostjo geomagnetnega viharja je neposredno povezan obseg ovala polarnega sija. Močnejši kot je geomagnetni vihar, dlje proti ekvatorju sega oval severnega sija.
Kako se severni sij vidi v Sloveniji pri različnih stopnjah geomagnetnih viharjev
| Kategorija geomagnetnega viharja | Vidnost severnega sija iz Slovenije |
| G1 (manjši geomagnetni vihar) | Severni sij pri nas ni viden, oz. je viden izjemoma in le na temnem nebu, daleč od svetlobnega onesnaženja, kot blago svetlejše nebo nizko na severu. |
| G2 (zmeren geomagnetni vihar) | Šibek do zmeren severni sij do višine 10-15° na severnem nebu, viden le na temnem nebu z malo svetlobnega onesnaženja. Viden le ob viških valov aktivnosti (podneviht), vmes daljša obdobja brez opaznega severnega sija. Večinoma brezbarven do šibko obarvan. Med viški so lahko vidne šibke strukture, kot so stebri in žarki. |
| G3 (močen geomagnetni vihar) | Zmerno svetel severni sij sega do višine 20-40°, najbolje je viden na temnem nebu, a zaznaven tudi iz svetlobno bolj onesnaženih urbanih območij. Vidne so jasne strukture, kot so stebri in žarki, ki opazno spreminjajo svetlost in se premikajo. Barve so jasne in očitne. Daljša obdobja aktivnosti z vmesnimi zatišnimi obdobji, ko severni sij ni viden. |
| G4 (zelo močen geomagnetni vihar) | Svetel severni sij do višine 45-90° stopinj, viden tudi iz svetlobno bolj onesnaženih urbanih območij. Najbolje viden na temnem nebu. Vidne so jasne in svetle strukture, kot so stebri in žarki, nizko na severu so lahko vidni tudi loki ali zavese. Severni sij je dinamičen, s spreminjajočimi strukturami. Barve so očitne in žive. Severni sij je viden večino časa, z vmesnimi krajšimi obdobji z malo ali brez aktivnosti. |
| G5 (ekstremen geomagnetni vihar) | Zelo svetel severni sij, ki lahko sega čez pol ali več neba. Lahko je dovolj svetel, da na temnejših lokacijah meče jasne sence in skrije večino zvezd. Okolica je lahko tudi v urbanem okolju vidno osvetljena z barvo severnega sija, običajno rdečkasto. Barve so žive. Strukture so dinamične: žarki spreminjajo svetlost in se lahko premikajo hitro, spreminjajo se barve in oblike severnega sija. |
Kako se vidi severni sij v Sloveniji v odvisnosti od jakosti geomagnetnega viharja?
