Sonce oddaja stalen tok nabitih delcev, elektronov in protonov, ki ga imenujemo sončev veter. Sončev veter se širi na vse strani stran od Sonca in je, tako kot vetrovi na Zemlji, spremenljiv. Običajno je miren in počasen, občasno – ko je Sonce bolj aktivno in ima več izbruhov – pa […]
Kako severni sij nastane?
Sonce oddaja stalen tok elektronov in protonov, imenovan sončev veter. S sončevim vetrom Sonce letno izgubi okoli milijon ton snov, kar sicer zveni veliko, a je to v praksi povsem neopazno. Začetki sončevega vetra so v sončevi koroni, vlaknasti kopreni nabitih delcev, ki se širi v vse smeri od Sonca […]
Zemljo obdaja magnetno polje. Nastaja v njenem tekočem zunanjem jedru, tik pod plaščem na globini skoraj 3000 km, kjer tokovi staljenega niklja in železa povzročajo električne tokove in z njimi nastanek magnetnega polja. Zemljino magnetno polje je mehek, a zelo učinkovit ščit pred sončevim vetrom, ki ga imenujemo tudi magnetosfera. Magnetosfera je […]
Polarni sij se pojavlja v dveh ovalnih obročih premera okoli 3000 km – na severnem tečaju kot severni sij (aurora borealis) in na južnem tečaju kot južni sij (aurora australis). Obroča polarnega sija se običajno nahajata na približno 70° geografske širine in sta široka približno 10°. Povzročajo ga nabiti delci, ki se po magnetnih silnicah […]
Geomagnetni vihar (tudi ‘geomagnetna nevihta’) je pojav, pri katerem se pod vplivom močnejšega in bolj dinamičnega sončevega vetra stisne, zmanjša in spreminja Zemljino magnetno polje. Povečan pritisk sončevega vetra Zemljino magnetosfero na dnevni strani lahko močno stisne, včasih tako močno, da magnetosfera ne ščiti več satelitov v bolj oddaljenih (geosinhronih) […]