10. maja 2024 zvečer je nebo izbruhnilo v izjemno predstavo svetlega in barvitega severnega sija, najlepšega v zadnjih 20 letih. Izjemen severni sij, ki je ob svojem višku pokrival kar 3/4 neba, je vztrajal do zore. Severni sij 10. maja 2024 se je zapisal v zgodovino kot en najlepših pri nas doslej.
Prihod izbruha CME
Ob 18:45 je fronta izbruha CME zadela observatorije v Lagrangevi točki, 1 milijon in pol kilometrov od Zemlje v smeri proti Soncu, nato pa ob 19:00 tudi Zemljino magnetosfero. Dve uri in pol pred markom. Parametri sončevega vetra so bili izjemni, takšni kot jih nismo videli že dve desetletji in hitro je postajalo jasno, da se pripravlja zelo velik geomagnetni vihar.
Prvi znaki aktivnosti (21:30-21:50)
Prvi znaki severnega sija so postali vidni še med navtičnim mrakom. Z Javorjem Kacem sva se glede na vremensko napoved postavila v Dolenjo vas, nedaleč od Senožeč. Na še svetlo modrikastem večernem nebu z nekaj koprenaste oblačnosti se je ob 21:30 pojavil s prostim očesom zaznaven rdečkast sij, do višine 40°. V nekaj minutah se je pokazalo, da gre za SAR lok, ki se razpenja visoko čez severno nebo in sega do Severnice. Kmalu so se izza Nanosa pokazali tudi prvi šibki rdeči žarki.
21:38, pogled proti severu iz Dolenje vasi in škrlaten sij velikega SAR loka. Nanos je viden spodaj desno. Foto: Jure Atanackov.
Prvi val aktivnosti (21:50-22:50)
Ob 21:50 so mirni žarki na severovzhodnem nebu nenadoma zaplamteli, se dvignili višje na nebo in razširili po obzorju do severozahoda – začel se je prvi val.
21:56.
Svetli rdečkasti in škrlatni ter med njimi posamezni belkasti žarki so segali do približno 45° visoko na nebo, nad njimi pa se je do višine okoli 70° razpenjal šibek in difuzen, a jasno viden rdečkast SAR lok. Prvi val je višek dosegel okoli 22:30, ko je svetel severni sij blago osvetljeval pokrajino in metal šibke sence. Nato je sij počasi slabel, a se še naprej širil višje na nebo: svetli žarki so postopno zbledeli v zaplate difuznega rdečkastega sija, ki je najdlje, do okoli 22:50, vztrajal na zahodnem nebu. Medtem se je SAR lok povzpel še višje na nebu, približno do zenita.
22:19.
22:29.
22:33.
Sledilo je daljše obdobje bolj zatišne aktivnosti. Šibek in difuzen belkast do bledo rdečkast severni sij je skupaj z bolj globoko rdečkastim SAR lokom pokrival celo severno polovico neba. Občasno so se pojavili šibki in neizraziti žarki do višine okoli 20°. Medtem so fotografije na najino rastoče presenečenje začeli kazati vse bolj očiten zelenkast severni sij nizko nad severnim obzorjem. S tem je bilo jasno, da se obroč severnega sija ob vse močnejšem geomagnetnem viharju širi proti jugu in začenja vse bolj izza obzorja kukati tudi pri nas! Obenem je svetel SAR lok postopno lezel vse višje na nebu. Ob 00:00 je segel že čez zenit do višine 75° na južnem nebu!
22:53.
23:07.
Drugi val aktivnosti (00:00-01:30)
Zatišje s šibkim severnim sijem je trajalo dobro uro. Nekaj minut po polnoči pa je severno nebo izbruhnilo v nov, drugi val aktivnosti. V nekaj minutah je čez severno nebo pljusknil val svetlega severnega sija, najprej v zelo svetlih belkasto-rožnatega do škrlatnega sija s svetlimi in ostro začrtanimi žarki. Sočasno se je nizko nad severnim obzorjem krepil zelen severni sij. Kmalu so se v rdečem siju visoko na nebu pojavili visoki žarki, ki so segali v zenit, nižje na nebu pa nepravilne, kratkožive zaplate difuznega zelenega sija – severni sij tipa “RAGDA”. Severni sij je skozi celoten drugi val bil dovolj svetel, da je opazno razsvetlil pokrajino in metal sence: med hojo po travniku sem povsem jasno videl svojo senco.
00:11.
00:09.
00:31.
00:40.
01:17.
Drugi val je trajal do okoli 1:30, ko se je aktivnost ponovno umirila. Difuzen severni sij je še vedno pokrival dobri 2/3 neba, a žarki in druge strukture so večinoma izginili. Naslednjih 40 minut so se na severu, do višine okoli 20-30° pojavljali občasni šibki žarki, a aktivnost je ostajala nizka.
Tretji val aktivnosti (02:10-04:00+)
Ob 02:10 se je razmeroma postopno začel nov, tretji val. Aktivnost se je krepila zelo postopno in dosegla maksimum okoli 03:10 – 03:15. Ob višku tretjega vala je severni sij prekrival približno 2/3 neba. Celo severno nebo je bilo prekrito s perjanico svetlih, ozkih in dolgih modrikastih žarkov, ki so segali do zenita. V najaktivnejšem obdobju je takih žarkov bilo več deset. V ozadju je celo severno nebo tlelo v belkasto-rožnatem siju, ki je bil svetlejši in bolj barvit bližje severnem obzorju. V realnem času je bilo mogoče slediti počasnemu premikanju procesije žarkov proti severu.
02:11.
02:26.
03:05.
03:11.
03:14.
03:15.
Aktivnost je ostala visoka tudi ko se je že pričelo daniti. Ob 04:15, pri že svetlem modrem nebu globoko v navtičnem mraku, so še vedno bili zaznavni visoki stebri, ki jih je v naslednjih nekaj minutah končno presvetlila zora.
Severni sij 10. maja 2024 – en najlepših severnih sijev pri nas doslej
Tako je severni sij 10. maja 2024 morda najspektakularnejši zabeležen sij pri nas. Videli smo ga povsod po Sloveniji – na Štajerskem, Kozjanskem, okolici Ljubljane, Notranjskem, na Dravskem polju in še marsikje. Aktivnost je trajala od mraka do zore, kar 6 ur in pol, in le kratki majski noči se gre zahvaliti, da ni trajal dlje – pozimi bi mu verjetno lahko sledili dvanajst ur ali več. Po trajanju ga je sicer presegel severni sij 20. novembra 2003, ko smo sij opazovali kar sedem ur in pol, a v ‘le’ dveh močnih valovih aktivnosti in nekoliko več zatišne aktivnosti.
Več o izjemnem geomagnetnem viharju in polarnem siju 10. maja 2024, ki je bil viden celo iz tropskih krajev:
Le sprašujemo se lahko, kdaj se ponovi takšen spektakel – bomo ponovno čakali dvajset let?
