Med redkimi opazovanji severnega sija pri nas v 19. stoletju je tudi primer 7. julija 1872 objavljen v (Lisac in Marki, 1998):
“Okoli polnoči se je pojavil rdečkast sij na severovzhodnem delu neba, ki se je razširil do spodnjih zvezd v Velikem vozu. Pojav se je pomaknil proti SSZ in nihal ter postajal vse bolj bled.“
Spodnje zvezde Velikega voza so ob 22:30 po lokalnem času v Ljubljani, ko so severni sij prvič opazili, bile na višini 30° na severozahodnem nebu. Do 1h zjutraj so se spustile na dobrih 15° višine nad severnim obzorjem. Tako lahko sklepamo, da je rdečkast severni sij segal največ do 30° visoko.
Le z domišljijo si lahko naslikamo pogled nas severnim sijem žareče zvezdnato nebo nad Ljubljano pred več kot 150 leti. Dolgo pred svetlobnim onesnaženjem, v šibkem soju plinskih svetilk in obrisom mesta pred pojavom večine današnjih stavb.
