Polarni sij<\/strong>\u00a0se pojavlja v dveh ovalnih obro\u010dih premera okoli 3000 km okoli obeh Zemljinih (magnetnih in geografskih) te\u010dajev. Na severnem te\u010daju se pojavlja kot\u00a0severni sij<\/strong>\u00a0(aurora borealis<\/em>) in na ju\u017enem te\u010daju kot\u00a0ju\u017eni sij<\/strong>\u00a0(aurora australis<\/em>). Obro\u010da polarnega sija se obi\u010dajno nahajata na pribli\u017eno 70\u00b0 geografske \u0161irine in sta \u0161iroka pribli\u017eno 10\u00b0. \u00a0Povzro\u010dajo ju nabiti delci, ki se po magnetnih silnicah stekajo proti poloma. Ko v zgornjih delih ozra\u010dja trkajo z atomi plina jih vzbudijo, atomi pa nato oddajo svetlobo zna\u010dilnih barv (ve\u010d o barvah polarnega oz. severnega sija preberite tukaj<\/a>).<\/p>\n\n\n\n Polarni sij sestavljata dve komponenti: dnevni in no\u010dni polarni sij. Med mirnej\u0161im son\u010dnim vetrom je magnetosfera umirjena in proti poloma prihaja le malo nabitih delcev, ki povzro\u010dijo nastanek t.i. dnevnega polarnega sija<\/strong>. To je bolj ali manj stalen in razmeroma \u0161ibek polarni sij, viden dale\u010d na severu in jugu predvsem med dolgimi polarnimi no\u010dmi.<\/p>\n\n\n\n No\u010dni polarni sij<\/strong> je svetlej\u0161i, manj pogost in bolj dinami\u010den. Nastaja z nekoliko druga\u010dnim mehanizmom in le takrat, ko je magnetosfera pod vplivom bolj spremenljivega son\u010devega vetra. Takrat prihaja do dinami\u010dnih sprememb v magnetosferi, ki povzro\u010dajo nastanek svetlega polarnega sija. Mehanizem je pribli\u017eno naslednji.<\/p>\n\n\n\n V spremenljivem son\u010devem vetru, predvsem pri spremembah v medplanetarnem magnetnem polju (magnetnem polju, ki ga son\u010dev veter nosi s sabo) se magnetosfera na dnevni strani stisne, na no\u010dno strani pa se magnetni rep bolj ali manj razteguje. Ob\u010dasno son\u010dev veter odtrga del magnetnega repa. Medtem ko odtrgani del (t.i. plazmoid<\/em>) son\u010dev veter odnese s sabo, skraj\u0161ani magnetni rep kot elastika o\u0161vrkne nazaj proti Zemlji.<\/p>\n\n\n\n Pri tem iz plazemske ploskve<\/a> po magnetnih silnicah po\u017eene tokove nabitih delce proti Zemljinim polom (t.i. Birkelandovi tokovi). Nabiti delci potujejo vzdol\u017e silnic proti zgornjim plastem ozra\u010dja (ionosferi), se tam iz navpi\u010dne smeri usmerijo vodoravno in te\u010dejo skozi ionosfero (ang. auroral electrojet<\/em>) in se nato vrnejo nazaj v plazemsko ploskev. Pri tem se mo\u010dno pove\u010da \u0161tevilo nabitih delcev, ki trkajo ob atome visoko v ozra\u010dju, zato nastane svetel in dinami\u010den polarni sij.<\/p>\n\n\n\n Pojav, ko dinami\u010dni son\u010dev veter odtrga del Zemljinega magnetnega repa in opisano posledi\u010dno dinamiko imenujemo geomagnetna podnevihta <\/strong>(ang. geomagnetic substorm<\/a><\/em>). Podnevihta tipi\u010dno traja okoli eno uro. Ob prihodu mo\u010dnej\u0161ih izbruhov ali toka hitrega son\u010devega vetra lahko pride do zaporedja tak\u0161nih geomagnetnih podneviht, obdobja hitrih in mo\u010dnih sprememb v na\u0161em magnetnem polju. To je\u00a0geomagnetni vihar<\/strong>.<\/p>\n\n\n\nDnevni in no\u010dni polarni sij<\/h2>\n\n\n\n
Geomagnetne podnevihte <\/h2>\n\n\n\n