{"id":864,"date":"2024-04-12T19:12:57","date_gmt":"2024-04-12T19:12:57","guid":{"rendered":"https:\/\/severnisij.si\/?p=864"},"modified":"2025-05-07T21:04:51","modified_gmt":"2025-05-07T21:04:51","slug":"kako-nastane-severni-sij-4-geomagnetni-viharji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/severnisij.si\/index.php\/2024\/04\/12\/kako-nastane-severni-sij-4-geomagnetni-viharji\/","title":{"rendered":"Kako nastane severni sij: 4\/4 \u2013 Geomagnetni viharji"},"content":{"rendered":"\n

Severni sij je dale\u010d na severu, znotraj arkti\u010dnega kroga, viden prakti\u010dno stalno. Dlje proti jugu, tudi v Sloveniji, pa je viden le med geomagnetnimi viharji. Kako geomagnetni viharji nastanejo in kako vplivajo na vidnost severnega sija pri nas?<\/p>\n\n\n\n

Geomagnetni viharji<\/h2>\n\n\n\n

Geomagnetni vihar<\/strong> (tudi ‘geomagnetna nevihta’) je pojav, pri katerem se pod vplivom mo\u010dnej\u0161ega in bolj dinami\u010dnega son\u010devega vetra stisne, zmanj\u0161a in spreminja Zemljino magnetno polje. Pove\u010dan pritisk son\u010devega vetra Zemljino magnetosfero na dnevni strani lahko mo\u010dno stisne, v\u010dasih tako mo\u010dno, da magnetosfera ne \u0161\u010diti ve\u010d satelitov v bolj oddaljenih (geosinhronih) orbitah, ki so tako izpostavljeni son\u010devemu vetru. Nabiti delci lahko po\u0161kodujejo elektronske komponente na satelitih, in povzro\u010dijo kratkoro\u010dne motnje na satelitih in dolgoro\u010dno kraj\u0161o \u017eivljenjsko dobo satelitov.<\/p>\n\n\n\n

Med geomagnetnimi viharji se segreje Zemljina zgornja atmosfera, kar lahko privede do pove\u010danega zra\u010dnega upora pri satelitih v nizkih orbitah in s tem ni\u017eanje orbitalnih vi\u0161in, v skrajnem primeru celo do padca satelitov nazaj v atmosfero. Geomagnetni vihar zmoti tudi navigacijske sisteme, tako tisti, ki temeljijo na smeri Zemljinega magnetnega polja, kot satelitske (GPS\/GNSS) sisteme.<\/p>\n\n\n\n

Med geomagnetnim viharjem se obro\u010d polarnega sija raz\u0161iri in polarni sij je viden dlje od polarnih obmo\u010dij proti ekvatorju. Mo\u010dnej\u0161i kot je geomagnetni vihar, dlje proti ekvatorju je viden polarni sij. Pri tem se se\u0161tevata dva u\u010dinka. Obro\u010d polarnega sija se raz\u0161iri proti ekvatorju, pove\u010da se tudi najve\u010dja vi\u0161ina polarnega sija. Mo\u010dnej\u0161a kot je geomagnetna nevihta, dlje proti ekvatorju se\u017ee rob obro\u010da polarnega sija. Med geomagnetnim viharjem poleg zelenega sija na vi\u0161inah do 200 km zasveti tudi rde\u010d sij do vi\u0161ine okoli 600 km in ob\u010dasno tudi moder oz. vijoli\u010den sij na vi\u0161inah ve\u010d kot 1000 km.<\/p>\n\n\n

\n
\"Kako<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Shematski prikaz obsega obro\u010da severnega sija v zati\u0161nem stanju in med geomagnetnim viharjem.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Kdaj se severni sij vidi iz Slovenije?<\/h2>\n\n\n\n

Severni sij se tako iz Slovenije pogosto vidi \u017ee med srednje mo\u010dnimi geomagnetnimi nevihtami, med ekstremno mo\u010dnimi pa se lahko vidi tudi v severni Afriki in na Kanarskih otokih. Med geomagnetnim viharjem 5. novembra 2023<\/a> je bil severni sij viden vse do Gr\u010dije in Tur\u010dije. Med enim najmo\u010dnej\u0161ih geomagnetnih viharjev v zadnjih nekaj stoletjih, med 13. in 15. majem 1921 je polarni sij bil viden do le 14\u00b0 geografske \u0161irine od ekvatorja! Med Carringtonovo geomagnetno nevihto<\/a> 2. septembra 1859 je severni sij nad Kubo osvetlil nebo svetleje od polne Lune.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010d o vidnosti severnega sija pri geomagnetnih viharjih razli\u010dnih jakosti preberite tukaj<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

\n
Barve severnega sija<\/a><\/blockquote>