V noči iz 5. na 6. november 2023 se je naše nebo razplamtelo v najlepšo predstavo severnega sija v zadnjih dveh desetletjih. Svetel severni sij je bil viden takoj po mraku. Najlepše je bil viden v prvi uri po mraku, do polnoči je sledilo še nekaj valov nekoliko manj intenzivnega severnega sija. Severni sij je tokrat postregel tudi z bolj redkimi pojavnimi oblikami sija, ki so dodatno popestrile že tako odlično predstavo.
Dogajanje podnevi
Aktivnost magnetosfere se je ostro povišala že v dopoldanskih urah, od 10h naprej je magnetosfero zajel geomagnetni vihar kategorije G2. S tem so že podnevi bili izpolnjeni pogoji, pri katerih bi ponoči videli vsaj malo severnega sija tudi pri nas. Pozno popoldne je ob nadaljevanju ugodnih pogojev in vztrajnem geomagnetnem viharju bilo jasno, da se zvečer najverjetneje obeta severni sij tudi pri nas.
Mrak in prvi val severnega sija
Severni sij je bil viden takoj ko se je stemnilo. Že med navtičnim mrakom okoli 17:50 je bilo severno nebo očitno svetlejše, ob 18:00 pa je severno nebo izbruhnilo v svetel škrlaten in rdeč severni sij.
“Nebo se je pričelo bolj jasniti med Ivančno Gorico in Trebnjem, in že tu se je ob 17:50 v luknjah med oblaki nizko nad severom videlo neobičajno svetlo nebo, polarni sij. Sledilo je iskanje dobre lokacije v okolici Trebnja. Ob 18:05 je pogled skozi okno proti severu razkril svetel rdeč polarni sij, tako da sem se ustavil na prvi za silo dobri lokaciji, v naselju Gomila.
Takoj ko sem parkiral avto na parkirišču pred zasebnim gospodarskim objektom in pogled usmeril proti severu, je bilo jasno da tokrat ‘gre zares’. Takšnega polarnega sija nisem videl že zelo dolgo! Severno nebo, od azimuta okoli 300° do 60° je svetilo do višine okoli 20-25° v izraziti rdeči barvi! V naglici postavim prvi fotoaparat, s rokami tresočimi se od veselja in adrenalina izostrim – pri live view na katerem je nebo napolnjeno z globoko rdečim sijem – in naredim prvo fotografijo. Huh?! Polarni sij se razteza čez pol severnega neba, na moji fotografiji pa komajda cel Voznik. V naglici sem gorišče nastavil na 35 mm namesto 18 mm. Hitro popravim, a mine skoraj minuta in kot vidim kasneje, v naglici ne zadenem fokusa povsem ‘v nulo’. Medtem se polarni sij še razplamti: svetli belkasti stebri se raztezajo kakih 25-35° visoko in se v realnem času pomikajo proti zahodu, v ozadju pa je difuzen sij – rdeč na vzhodu, vijoličen/rožnat na zahodu. Še višje, kakih 60° visoko segajo šibki prameni belkaste svetlobe. Polarni sij se počasi širi po severnem nebu in postaja za odtenek manj svetel. Hitro postavim še drugi fotoaparat, s fisheyem, ki zajame celotno predstavo. Belkasti prameni se pokažejo v modrikasto-vijolični svetlobi in segajo do 75° visoko! To je redka oblika polarnega sija, ki ga oddajajo dušikovi ioni na višinah, kjer jih še osvetljuje Sonce!“
Po 18:30 polarni sij začne hitreje slabeti. Ostaja bolj ali manj enako razprostranjen a površinsko vse šibkejši. Rdeča in vijolična barva ostaja opazna, še vedno so vidni premikajoči se stebri in žarki tja do višine okoli 40°.“
Jasna ločnica med s soncem osvetljenim vijoličnim severnim sijem na levi (zahod) in neosvetljenim rdečim na desni (vzhod). Pogled iz Gomile proti severu ob 18:09. Foto: Jure Atanackov.
18:09.
18:10.
18:10.
Ob kombinaciji svetlega severnega sija ob zelo ugodnem času takoj po mraku, ko so mnogi še zunaj, je prvi val severnega sija videli številni, tudi v bolj svetlobno onesnaženih urbanih območjih.
Pri severnem siju v prvem valu je bila vidna zanimiva dvojnost: zahodni del sija je bil izrazito vijoličen, medtem ko je bil vzhodni del tipično rdeč. Barvi je ločila jasna diagonalna ločnica. To je bila meja sence Zemlje. Vijolični del severnega sija je bil še osvetljen s Soncem, barva je nastala z mešanjem rdeče kisikove svetlobe in vijolične do modre svetlobe s soncem osvetljenega sevajočega dušika.Dvojnost je posebej izrazita na fotografijah, a jasno je bila vidna tudi s prostim očesom; tudi navpični žarki so imeli jasen svetlejši in vizualno bolj belkast zgornji del, katerega dolžina se je večala s premikanjem žarka proti zahodu.
18:12.
18:17.
18:37.
18:16.
Takole je zelo svetel prvi val severnega sija videla kamera na observatoriju Rezman blizu Kamnika.
SAR lok, drugi in tretji val severnega sija
Po približno 19:30 je od na nebu ostal le približno 10-15° širok pas šibke rdečkaste svetlobe, ki se je raztezal od severovzhoda do severozahoda in segal do okoli 35° visoko na severu. To je bil SAR lok. To je bil že drugi pojav izrazitega SAR loka pri nas v istem letu, prvič smo ga videli že 23. aprila. Občasno se je v SAR loku pojavil kakšen izrazitejši žarek, ki se je počasi pomikal od vzhoda proti zahodu. SAR lok je bil edina znatna aktivnost severnega sija od 19:30 do 20:15.
Rdeč SAR lok na severnem nebu nad Gomilo ob 19:29, ujet s fisheye objektivom. Foto: Jure Atanackov.
19:36.
19:48.
19:54.
19:54.
Ob 20:15 se začne nov, drugi val aktivnosti:
“Ob 20:15 se prične nov val aktivnosti. Zdaj že zelo šibek SAR lok še vedno sega do 30° visoko, medtem ko se pod njim pojavijo svetli rdeči stebri polarnega sija. V nekaj minutah se stebri in žarki razširijo po azimutu med 325° in 65° in do višine 25°. Najbolj intenzivna faza traja 15 minut, do 20:30, nato aktivnost razmeroma hitro upade in po 20:50 je ponovno zaznaven le zelo šibek SAR lok, a tokrat le še fotografsko, s prostim očesom ni bilo videti ničesar.“
Severni sij na začetku drugega vala. Rdeči žarki in stebri do višine okoli 15-20° – Veliki voz je povsem prekrit – nad tem pa šibek SAR lok do višine 35°. 20:17. Gomila. Foto: Jure Atanackov.
20:23.
20:24.
Po 20:50 je ponovno ostal viden le šibek SAR lok, vizualno komajda zaznaven in zelo šibek rdečkast sij nizko nad severnim obzorjem. Ob 22:50 se je pričel tretji val aktivnosti. Svetel rdeč sij z žarki do višine okoli 25° nad obzorjem so pokrili severno obzorje od SZ do SV. Po intenzivnosti je bil primerljiv z drugim valom, morda za odtenek šibkejši in je trajal do okoli 23:30. Zadnje sledi severnega sija so izginile okoli 01:30. Tretjega vala pri nas ni opazoval nihče, oz. vsaj ni poročil o opazovanju. Ujele so ga, skupaj s prvima dvema, spletne kamere pri nas in v okolici.
Precej izjemna predstava
To je bil najsvetlejši in najaktivnejši severni sij pri nas od novembra 2003. Svetlost in izrazitost sija je toliko bolj izjemna, ker je geomagnetni vihar dosegel ‘le’ stopnjo G3. Med najaktivnejšim delom prvega vala so rdeči žarki segali okoli 35-40° visoko, posamezni modrikasti žarki pa do 65°. Sij je bil zelo svetel in dovolj izrazit, da so ga videli tudi v bolj svetlobno onesnaženih urbanih območjih.
